Knjiga prinaša poglobljeno študijo o prvi Galileovi »kopernikanski bitki«, ki je potekala v letih 1609–1611, ko je Galileo s pomočjo nedavno odkritega daljnogleda prišel do novih spoznanj, ki so govorila v prid kopernikanskemu »sistemu sveta« ali vsaj proti tedaj splošno sprejeti aristotelovski kozmologiji: od gor in dolin na Luni preko štirih Jupitrovih spremljevalcev do Venerinih faz. Študijo dopolnjuje dvojezična (latinsko-slovenska) izdaja Zvezdnega glasnika (Sidereus nuncius), ki je izšel leta 1609, v katerem je Galileo javnosti prvič poročal o svojih odkritjih, prevod Keplerjevega spisa Razgovor z Zvezdnim glasnikom (Disertatio cum cum nuncio sidereo) iz leta 1610 in izbrana pisma, napisana v obdobju med letoma 1597–1611, povezana z osupljivimi Galileovimi nebesnimi odkritji, spremljajočimi okoliščinami in polemikami, ki so jih spodbudila.