Galileovo delo Dialog o dveh glavnih sistemih sveta, ptolemajskem in kopernikanskem iz leta 1632, »kopernikanski manifest« in eno najslavnejših del iz zgodovine znanosti, je pomemben mejnik v zgodovini človeške misli. V njem trije sogovorniki, pronicljivi Salviati, pošteni Sagredo in preprosti aristotelik Simplicij v štiridnevnem pogovoru razpravljajo o obeh sistemih sveta ter pretresajo njune prednosti in slabosti. Galileo v Dialogu obravnava tri glavne teme. Najprej skuša pokazati, da na Zemlji izvedljivi poskusi ne morejo pokazati niti njene negibnosti niti njenega gibanja. Nato preučuje nebesne pojave (Sončeve pege, gore na Luni …), da bi utrdil »kopernikansko hipotezo«. In nazadnje predlaga »duhovito domislico« o plimovanju morja, ki ga je mogoče pojasniti, samo če dopustimo, da se Zemlja giblje.