V knjigi avtorica, ki je skoraj vse svoje raziskovanje posvetila preučevanju kulture slovenskega podeželja in povezavam vaške skupnosti s sorodniki v Ameriki, z novimi spoznanji nadgrajuje tista, ki jih je predstavila v knjigi Žerovnica, Slovenian Village (1971). Takrat je na podlagi demografskih podatkov, arhivskih virov in intervjujev raziskala in analizirala podobo vasi Žerovnica od njenega nastanka do konca 60. let 20. stoletja. Razkrila je težave, nastale zaradi političnega sistema in problemov modernosti (npr. razmerja med generacijami, med spoloma, vplivi uvajanja novih tehnologij, vplivi tovarn na kmečko delo itn.). V tem delu so v ospredju razmerja, stkana med prebivalci Žerovnice in njihovimi sorodniki v ZDA. Avtorica se sicer sklicuje in opira na prvo knjigo, a je njena pripoved osredinjena na nekatere posameznike in družine, njihovo doživljanje sveta in na znake, ki ponazarjajo živ, neprekinjen krog komunikacije med Slovenci na tej in oni strani Atlantika.